PRIČEVANJA, VTISI, SPOZNANJA, DOŽIVETJA….
OB OBISKU MARIJE STELZER V VRTOJBI 18.3.2023
1. Bog želi, da smo srečni. Ko si v ljubezni, si srečen.
2. Marija pa je vse te besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu.... Zgodi se mi po tvoji besedi...
3. Počutila sem se, kot da sem v Medžugorju. Hvala naši dobri mami Mariji.
4. Ga. Marija Stelzer je rekla, da naj se ob koncu maše pripravimo na Božji blagoslov, ki
nam ga podeli duhovnik. Če na blagoslov nismo pripravljeni, on zdrsne mimo nas.
Mislim, da je velika škoda, da ne bi sprejeli te milosti, ki nam jo Bog ponuja. Hvala
Bogu, da je to odmevalo v meni.
5. Naša župnijska cerkev je 11.2.23 spominjala na LURD in 18.3.23 na MEDŽUGORJE.
Gospod bodi slavljen in zahvaljen, ker si nam skrajšal dolge poti do svetovno znanih
romarskih krajev.
6. Na vprašanje, ki je bilo zastavljeno ga. Mariji Stelzer o načinu prejemanja Svete
hostije – ni niti razmišljala, kako bi odgovorila, saj je imela odgovor na dlani – da se
Marija (Božja Mati) ni nikdar opredelila o načinu prejema, ampak, da je važno to,
kako ti to v sebi sprejmeš. Ta umirjenost in neka sproščenost v komunikaciji in
mimiki, ki se je ne da opisati, se te dotakne.
7. Na trenutke sem se počutila kot v Medžugorju. Meni osebno je bilo zelo doživeto in
ko smo začeli molit rožni venec, sem mislila, da so pesmi posnete. Bravo pevcem.
7. Iskrena hvala vsem zaslužnim za to veliko pričevanje. Na srečanje sem prišla, ker sem
bila radovedna, oziroma sem želela biti odprta za Božja sporočila. V Medžugorju še
nisem bila – morda res ni bilo prave prilike, a mnogo bolj kot to drži, da me je
zadrževalo dejstvo, da je mnogo ljudi tja hodilo tudi na "verski turizem". Taki smo
ljudje – tudi iz najsvetejših reči znamo narediti tržnico svoje pritlehnosti in bede (celo
v templju je sam Jezus "imel opraviti s takimi")
Ko pa je pred mikrofon stopila ga. Marija, me je s svojim mirom, pristnostjo, trdno
vero in 100 % gotovostjo v to kar pričuje in s čistostjo namena, takoj prevzela in zelo
sem ji hvaležna.
Zaradi svoje osebne zgodovine (težaven odnos z mamo) mi je bilo vse življenje težko
čutiti Marijo kot svojo mater. "Zbližale sva se šele" ko sem bila noseča in sem Marijo
začutila blizu sebe, kot ženo, ki je nosila najsvetejše dete.
Takoj v začetku me je nagovorilo, ko je gospa Marija povedala, da oni sami pred
Marijinim prihodom niso bili poseben vzor krščanskega življenja (niso veliko molili in
tudi obisk Svete maše ni bil vsakodneven). Kako velik je Gospod in naša Gospa – iz
vsakega (od nas) lahko naredi svetnika, če smo le pripravljeni slediti njenim
sporočilom in prošnjam.
Dotaknila se me je misel, da molitvena skupina, ki jo je ustanovila ga. Marija na
Dunaju, v začetku ni bila številčna in tudi sedaj po več letih ni. A ona je to tako mirno
razložila: "Saj nas je Jezus imenoval – mala čreda – in tudi soli za izboljšat okus jedi ne
potrebuješ veliko.
Tako ganljivo se mi je zdelo pričevanje o tem, kako je Marija prišla k otrokom, ki so
molili – naproti - in je vsakega poljubila. Ona je res tako nežna in ljubeča Mama.
Baje je v žensko naravo položena želja biti lepa. Marija je na vprašane otrok – zakaj je
tako lepa – odgovorila…..," ker sem polna ljubezni". O koliko truda in denarja in vsega
… za ideal lepote danes zapravijo ženske! Rešitev za vse pa je samo Ljubezen.
Zelo se me je dotaknila Marijina prošnja, naj molimo po Marijinih namenih in da bo
tako ona poskrbela za naše. In to je tako zelo res! Sem preizkusila – res deluje!
Tudi vse druge spodbude (k spreobrnjenju, hvaležnosti, blagoslavljanju vseh ljudi,
dogodkov, stvari, k redni Sv. spovedi in vsakodnevni Sv. maši, vztrajni molitvi,
ponižnosti…..) so tako zelo pomembne zame. So resno vabilo, da začnem svoje
krščanstvo živeti zares. Dotaknilo se me je tudi vabilo, naj pridemo v cerkev že pred
Sv. mašo in se po maši tudi še zadržimo v hvaležni molitvi. V tem se želim res
poboljšati.
Kako zelo je ga. Marija poudarila tudi, naj bo naša molitev res iz srca, goreča, ne le z
ustnicami. Le taka ima pravo moč.
Morda še nikoli dotlej tudi nisem čutila, kako zelo važno je, da z molitvijo podpiramo
duhovnike in kako zelo velik dar je, da imamo možnost vsakodnevne udeležbe pri Sv.
maši. "Duhovniki so stražarji krščanske vere! Imate tako dobrega duhovnika g. Borisa!
" je tako iskreno povedala ga. Marija. In to zelo drži. "Priporočajte ga Sv. Duhu, vse
mu izročajte. Tudi če morate trpeti in vam je težko, dodajte to k Kristusovemu
trpljenju, da boste skupaj z njim reševali sebe in ves svet!"
Bili smo deležni tolikih spodbud,vse bistvo evangelija in krščanskega življenja je bilo
povzeto v njenih besedah. Pa tudi v čudoviti pridigi g. Borisa, ki je tako goreče pozival
k spreobrnjenju in resničnemu življenju po veri in evangeliju. Kot je rekel; med dvema
gorama smo (Međugorje); med goro tistega dobrega, ki si ga človek zamisli kot dobro
zase in med tem, kar je v resnici in Bogu res dobro za nas. In ti dve gori sta kot dan in
noč, kot življenje in smrt, kot resnično dobro in (prikrito) zlo. In v ta boj v srcu, prihaja
Marija s svojo milostno pomočjo.
O Bog daj, da bi ji sledili!!!!!!!!!
