NAGOVOR IN RAZMIŠLJANJE g. Borisa Milavca za letošnji postni čas
»In Duh je odvedel Jezusa v puščavo...« (Mr 1,12)
V tem postnem času smo povabljeni stopiti v moči sv. Duha v puščavo. Kaj je ta puščava? To je kraj samote in tišine. Sv. Duh nas želi tako kot Jezusa voditi prav v to tišino in samoto. Zakaj? Če sem tiho, sem pripravljen dati drugemu besedo, da mi Drugi spregovori. V tem se razbremenim nepomembnega in mi na ta način samota omogoči slišati na en nov način Boga, ki mi govori - iz ušes do srca. V tišini in samoti nam sv. Duh želi razsvetliti božjo besedo moji notranjosti. Sveti Pavel nam to čudovito opiše:
»Pa vendar oznanjamo modrost, in sicer med duhovnim ljudmi. Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti minevajo. Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše veličastvo. Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Kajti ko bi jo spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali. Kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine. Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku? Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh. Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril. To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi. Človek sam od sebe ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče. Kdo je namreč spoznal Gospodov um, da bi njega učil? Mi pa imamo Kristusov um.« (1 Kor 2,6-16).
Prav v tišini in samoti bomo dobili odgovore na vprašanja, ki nam jih ta svet ne more dati. Ali imam to željo? Če te želje nimam pomeni, da sem Boga skrčil na eno črko... »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga, ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja.« (2 Kor 3,6).
Iskreno odprimo svoja srca Svetemu Duhu, da nas on razsvetli in spreobrne.
Želim vam, da vas Sveti Duh vodi, da bi se vsakdo daroval Očetovi volji in vstal v veselju vstajenja.
Vrtojba, na 1. postno nedeljo A.D. 2021
Vikar Boris Milavec
